Tagane Objave ‘ c vitamin’

Zakaj nastane ?

Sreda, April 4th, 2012

Nahod

Zakaj nastane?

Nahod je vnetje nosne sluznice, ki nastane zaradi različnih vzrokov. Njegovi znaki so izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, dražeč občutek v nosu.

Poznamo različne vrste nahoda. Najpogostejši je vnetni nahod (infekcijski), ki ga največkrat povzročijo virusi, včasih pa tudi bakterije. Ena vrsta nahoda nastane tudi zaradi preobčutljivosti. Imenuje se preobčutljivostni (alergijski). Delimo ga na sezonski seneni nahod, in celoletni nahod, ki se pojavi zaradi preobčutljivosti za pršico v hišnem prahu, za plesni, živalsko dlako …

Nahod lahko nastane tudi zaradi anatomskih nepravilnosti v nosu (strukturni). Zaradi velikih hormonskih sprememb se lahko nahod pojavi med nosečnostjo (nosečnostni), ki nastane zaradi nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem. Napačno delovanja avtonomnega živčevja, ki zveča izločanje izcedka in nabrekanje nosne sluznice, povzroči vazomotorni nahod.

Nahod lahko povzročijo tudi nekatera zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ter nepravilna, predvsem količinsko in časovno čezmerna uporaba nekaterih kapljic za nos (medikamentni nahod). Po vdihavanju prahu, plinov, lakov, topil nastanejo težave, ki so značilne za iritativno obliko nahoda. Najpogostejša oblika nahoda je prehladni nahod, ki ga povzročijo virusi prehlada, ki se jih nalezemo od prehlajenega z okuženimi rokami, mencanjem oči ali vrtanjem po nosu. Prehladne oblike nahoda običajno lahko prepoznamo. Vsakdo ga ima dva- do trikrat na leto, le redki imajo srečo, da preživijo jesen in zimo brez nahoda. Otroci so nahodni pogosteje kot odrasli. Včasih preobčutljivostni nahod zmotno zamenjamo za prehladnega.

Ameriški slamnik ali škrlatna ehinaceja

Lat: Echinacea purpurea

Ang: Purple coneflower

Zgodovina:

Ameriški slamnik je bil ena najpomembnejših zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, zlasti v pokrajinah Dakota, Kiowa, Crow, Cheyenne, Omaha, Pawnee, Ponca, Teton, Delaware in Komanči. Uporabljali so predvsem kašo zdrobljenih zeli ali sok ali prežvečene koščke korenine. Pripravke slamnika so uporabljali za zdravljenje kačjih pikov in pikov mrčesa, prehladov, zobobolov in vnetij dlesni, ran, opeklin, ter vročice. Beli priseljenci Severne Amerike so prevzeli uporabo ameriškega slamnika od Indijancev. Leta 1737 je John Clayton opisal rastlino in njeno uporabo v medicinske namene v svojem katalogu »Catalogue of Plants, Fruits and Trees, Native to Virginia«. Poslej so ameriški slamnik veliko uporabljali zdravilci kot univerzalno zdravilo pod imenom »Black Sampson«. Leta 1852 je ameriški slamnik zaveden tudi v »Ecclectic Dispensatory of the United States« kot zdravilo za sifilis. Okoli leta 1869 je nemški priseljenec, podeželski zdravnik H.C.F. Meyer pričel izdelovati in prodajati prvi farmacevtski pripravek ameriškega slamnika z oznako Meyers Blutreiniger (Meyerjevo zdravilo za čiščenje krvi). Pripravek je bil namenjen predvsem za zdravljenje revme, kačjih pikov, slabega vida, obolelih živcev ter drugo. Sčasoma je prepoznavnost ameriškega slamnika naraščala in leta 1911 je bila objavljena prva obsežna farmakognostična razprava s številnimi mikroskopskimi slikami. V Evropi so začeli ameriški slamnik spoštovati šele po letu 1897. Leta 1900 je Clarke natančno opisal klinične uspehe v delu »Dictionary of Practical Materia Medica«, objavljenem v Londonu. Kasneje so ameriški slamnik pričeli intenzivno preučevati morfološko, farmakološko in tudi klinično. Danes je ameriški slamnik postal en najpopularnejših produktov v Severni Ameriki in Evropi kot imunski podpornik predvsem pri preprečevanju in zdravljenju infekcij zgornjih dihal.

Splošni opis:

Ameriški slamnik spada med zelnate trajnice iz družine nebinovk (Asteraceae). Izvira iz Severne Amerike, vse od Mehiškega zaliva do Velikih jezer pri meji s Kanado ter od gorovja Rocky Mountains na zahodu pa do Apalaških planin na vzhodu. Raste predvsem v svetlih gozdovih in prerijah, pobočjih in goščavah listnatih gozdov.

Škrlatni ameriški slamnik je do 1 metra visoka trajnica. Cvet je sestavljen iz izbočene ježice okoli katere so razporejeni cvetni listi rdeče-lila ali bele barve. Korenine so dokaj globoke in so belkasto-rjave barve. Ima tudi kratko koreniko s številnimi stranskimi koreninami, s katerimi rastlina prezimi. Cveti od julija do septembra. Rastlini ustrezajo sončna in polsenčna rastišča ter globoko, dobro obdelana in relativno vlažna tla. Zdravilne učinkovine se nahajajo predvsem v koreninah (rastlina mora biti vsaj 4 leta stara) in v zeli (cvetovi in listi). Iz posušenih nadzemnih delov in korenine lahko pripravimo čaj ali izvleček, iz sveže nabranega zelišča pa lahko iztisnemo sok.

Znanih je devet vrst ameriškega slamnika. V zdravstvene namene se uporablja predvsem tri vrste in sicer: škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea L. Moench), ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia DC. Var. Angustifolia) in bledi ameriški slamnik (Echinacea pallida Nutt.). Vse tri vrste imajo nekoliko drugačno kemijsko zgradbo in za vse tri je bilo dokazano da delujejo kot modulatorji imunskega sistema. Številne raziskave so največ zdravilnih učinkov potrdile pri uporabi pripravkov iz škrlatnega ameriškega slamnika.

Sestavine in učinkovine:

Pomembnejše učinkovine, na katere je vezan učinek ameriškega slamnika, so derivati kavne kisline, lipofini alkilamidi, polisaharidi, glikoproteini, polialkeni, polialikini in eterično olje (glavne sestavine so humulen, borneol, bornil acetat, germakren D in kariofilen). Derivati kavne kisline spadajo med fenilpropanoide, ki so odlični antioksidanti. Najpomembnejši derivati kavne kisline so cikorna kislina v škrlatnem ameriškem slamniku, ehinakozid v bledem ter ozkolistnem ameriškem slamniku in kaftarna kislina. Prisotne so tudi manj pomembne učinkovine kot so flavonoidi, alkaloidi, triterpeni, fitosteroli, smole, betain, inulin, grenke snovi, rudninske snovi, maščobne kisline, palmitinska kislina, miristinska kislina, linolna kislina in karotinska kislina. V rastlini najdemo tudi železo, baker, jod, kalij, žveplo, selen, cink ter vitamine A, C in E.

Cikorna kislina: je derivat kavne kisline in deluje imunostimulatorno ter protivirusno. V različnih komercialnih pripravkih ameriškega slamnika so bile izmerjene različne koncentracije cikorne kisline, kar je najverjetneje posledica razpada te kisline zaradi različnih postopkov shranjevanja (sušenje, zamrzovanje,…) po žetvi. Cikorna kislina se nahaja v vseh delih rastline, vendar je v največjih koncentracijah v koreninah in cvetovih.

Kaftarna kislina: se nahaja pretežno v nadzemnih delih rastline. Nekateri, kaftarni kislini pripisujejo imunostimulatorni učinek, ki pa ni znanstveno dokazan.

Ehinakozid: je derivat kavne kisline in je vezan na sladkorje. Predvsem ga najdemo v koreninah ozkolistnega in bledega ameriškega slamnika. Ima zanemarljiv protivirusni in baktericidni učinek in ne kaže imunostimulatornega učinka. Predvsem deluje protivnetno in antioksidativno.

Polisaharidi: poleg cikorne kisline in alkilamidov naj bi bili pomembni za imunostimulativno delovanje škrlatnega ameriškega slamnika.

Alkilamidi: so lipofilne komponente ekstrakta ameriškega slamnika. Delujejo imunostimulativno in antioksidativno.

Delovanje in uporaba:

Pred evropsko kolonizacijo so številna indijanska plemena uporabljala pripravke slamnika za različne namene. Večinoma so ga uporabljali za zdravljenje bolezni dihal in prebavil, zobobola, opeklin, mumpsa, vnetja dlesni, ošpic in gonoreje. »Kačje olje«, pripravek iz korenine ameriškega slamnika, so uporabljali pri pikih kač in mrčesa ter na splošno pri zastrupitvah.

Ameriški slamnik predstavlja eno najbolj splošnih tradicionalnih ameriških zdravilnih rastlin, ki deluje kot kot imunostimulant. Številne spojine, ki jih vsebuje ameriški slamnik, namreč povečajo delovanje belih krvnih celic (levkociti) in s tem tudi telesno odpornost. Na splošno, tinkture in čaji iz ameriškega slamnika delujejo proti-virusno, proti-bakterijsko in proti-vnetno. Pripravki ameriškega slamnika se uporabljajo predvsem za povečanje odpornosti pri raznih okužbah (gripe, prehladi, herpes, vneto grlo, urinarne infekcije, infekcije dihal, infekcije ušes, želodčni krči in podobno), za hitrejše celjenje trdovratnih ran, ozeblin in opeklin, pomaga pri luskovici ter pospeši prebavo. Grgranje razredčene tinkture (10 mL tinkture redčeno v kozarcu tople vode) zdravi vneto grlo. Spiranje ust s prevretkom ameriškega slamnika pomaga oz. krepi dlesni. Zelišče pomaga tudi pri nekaterih alergijah kot npr. seneni nahod. Prav tako pa je priporočljivo uporabljati pripravke ameriškega slamnika v primeru, ko je telo oslabljeno zaradi stresa, raznih obremenitev, po težjih operacijah in po daljši izpostavljenosti soncu.

Nasveti:

Če ameriški slamnik jemljemo skupaj z vitaminom C, se možnost, da dobimo prehlad, zmanjša za neverjetnih 86 odstotkov.

Zanimivost:

Ameriški slamnik lahko posadite na vrtu kot okrasno rastlino, kajti te rastline zelo radi obiskujejo metulji. Je tudi eno redkih zdravilnih rastlin, ki jih v večjih količinah pridelujejo tudi pri nas, predvsem v okolici Mengša, Brežic, Ptuja in v Savinjski dolini.

V zdravstvenih centrih Švice, Kanade in Nemčije so naredili zanimivo raziskavo (S. Plescha, M. Stein, R. Schoop, J.B. Hudson: Anti-Viral properties of Echinacea Purpurea against influenza viruses). Ugotovili so namreč, da izvleček ameriškega slamnika učinkuje neposredno in zelo uspešno na različne tipe virusov in gripe. Ugotovili so, da pripravki slamnika preprečijo okužbo ter tudi pomaga pri zdravljenju pri ptičji in pri prašičji gripi.

Opozorila:

Preveliki odmerki lahko občasno povzročijo omotičnost in slabost z bruhanjem. Uživanje pripravkov ameriškega slamnika pogosto odsvetujejo bolnikom z avtoimuno boleznijo (npr. lupus), bolnikom z multiplo sklerozo, tuberkuloznim bolnikom, bolnikom z obolenji kolagena ter nosečnicam in doječim materam. Ljudem, ki so preobčutljivi na rastline iz družine košarnic, uporabo pripravkov ameriškega slamnika odsvetujemo

  • Share/Bookmark